Trajnostno gospodarjenje z javnimi gozdovi v Kataloniji z žago Wood-Mizer

Videoposnetek: Ignacio González, UTOPIA FILMMAKERS

Projekt MMBB, ki se je pridružil več mestnim skupnostim v Kataloniji, uspešno razvija krožno gospodarstvo za učinkovito uporabo lesa iz javnih gozdov brez odpadkov.

MMBB (Mancomunidad de Municipis Bergedans per le Biomassa) je projekt osmih mestnih svetov in Ministrstva za kmetijstvo katalonske vlade. Projekt je izjemen primer sodelovanja med mesti različnih velikosti (na primer Berg ima 17.000 prebivalcev, Gisclareni pa le 30). "Namen MMBB je trajnostno upravljanje naših javnih gozdov," pravi Moisés Masanas López, župan mesta Saldes.

Moisés Masanas López, župan mesta Saldes

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Kataloniji

Projekt je nastal leta 2012, ko je sedem predstavnikov mestnih svetov podpisalo prvo pogodbo, nato se mu je pridružilo Ministrstvo za kmetijstvo, konec leta 2019 pa se je projektu MMBB pridružil še mestni svet iz Solsonèsa.

"Imamo več projektov," pravi Moisés Masanas. "Najprej smo se odločili, da ustvarimo trg lesnih sekancev za štirinajst kotlovnic, ki oskrbujejo 32 objektov na našem območju. Ta projekt nam omogoča uporabo lesnih odpadkov, ki sicer nimajo vrednosti."

Prvi korak je bila izgradnja kotlovnic, vključno s kotlom za zagotavljanje toplotnih kilovatov za industrijsko cono v Bergu.

"Pozneje smo začeli s projektom povečanja dodane vrednosti lesa. Verjamemo, da če imamo izdelek z nizko tržno vrednostjo, to nam le škodi. Zato moramo poskrbeti, da se vrednost izdelka povečuje. Poleg tega imamo kakovosten les, ki ga ne želimo uporabljati za proizvodnjo cenenih izdelkov. Z žago Wood-Mizer rešujemo to težavo in na trg prinašamo nov izdelek višje vrednosti."

Povečanje vrednosti lesa

"Žago Wood-Mizer smo namestili v Saldesu," pravi Luis Lluis Campmajò Puig, župan mesta Gósol. "Sekamo hlodovino in pripravimo les, deske, tramove... dober les za vse, od mize do strehe, od tramov do obnove celotne hiše."

Lluis Campmajò Puig, župan mesta Gósol

"Žaga deluje odlično," pravi Lluis Campmajò. "To moramo uporabiti za dodajanje vrednosti našemu lesu. Razmišljam o izdelavi lesenih hiš v naši regiji, končnega izdelka. Les iz naših gozdov bomo posekali, sušili in uporabili za gradnjo hiš."

"Iz gozda pridobivamo hlodovino najvišje kakovosti in izdelujemo deske različnih velikosti za tesarske ali urbane projekte, za katere se potrebuje les," pravi Anna Jordà, uporabnica žage Wood-Mizer pri MMBB.

Anna Jordà, upravljavka žage Wood-Mizer

"S pomočjo stroja Wood-Mizer LT40 izdelujemo plošče zahtevane debeline. Nato drugi stroj Wood-Mizer EG300 razreže na širino, tretji pa na dolžino. Tako dobimo izdelke z ustreznimi dimenzijami."

Žaga Wood-Mizer LT40 se upravlja na daljavo s kontrolne postaje, kjer upravljavec nadzoruje vse parametre. Tukaj upravljavec nastavi želeno debelino plošče, nato pa se glava žage samodejno postavi na pravo mesto.

MMBB izdeluje plošče standardnih velikostih: širine 27 x 155 milimetrov; dolžina je odvisna od dolžine hloda. Trenutno razrežejo šest ali sedem hlodov na dan.

"Stroj LT40 je precej enostaven za uporabo," pravi Anna Jordà. "Ko se učiš žagati in narediš nekaj rezov, vidiš kako deluje, vse razumeš in ti postane enostavno. Ne zahteva veliko truda, ker skoraj vse že naredi sama. Žaga LT40 dvigne hlod s tal, ga naloži na ležišče, razreže, naredi deske in jih moraš le še zložiti."

"Stroj LT40 je varen. Glava žage se premika, vendar upravljavec ne hodi ob njej. Upravljate jo z oddaljene nadzorne plošče; ni nevarnosti. Menjava lista je tudi enostavna. Stroj ne zahteva napornega vzdrževanja. Na območju žaganja morate počistiti žagovino in lahko nadaljujete z delom."

Razvoj krožnega gospodarstva

MMBB želi razviti krožno gospodarstvo in ustvariti delovna mesta v svojih vaseh.

"Depopulacija nas ne skrbi, ker se je to že zgodilo. Lahko pa naredimo nekaj pomembnega za ponovno naselitev teh gorskih vasi. Potrebujemo resnična delovna mesta s polnim delovnim časom, ne le sezonska."

Veliko ljudi iz te regije že dela za MMBB. Zaposlenih je 34 ljudi in še šest jih prihaja.

Druga ideja je izboljšati upravljanje elektrarne. "Zdaj prodajamo toplotne kilovate, imamo pa nihanja v porabi. Če bomo električne kilovate proizvajali najprej za naše vasi, potem pa jih prodajali v omrežje, bomo s tem bolj prilagodljivi pri upravljanju."

Teh rezultatov ne bi dosegli, če bi vsak mestni svet delal sam in dal na dražbo le svoj les. Število delavcev bi bilo manjše, ker bi bilo sezonsko delo. Zdaj dosegajo večji dobiček, ki temelji na ekonomiji obsega, dodajanju vrednosti izdelku in je učinkovitejše.

"Še naprej se moramo izboljševati tam, kjer še nismo dovolj učinkoviti, in še naprej ustvarjati delovna mesta, ki jih zelo potrebujemo."

***